O šoli

Glasbena šola Tolmin (GŠ) beleži začetek svojega delovanja v maju leta 1951. Le ta je bil posledica potrebe po sistematičnem glasbenem izobraževanju, ki se je oblikovala v času po 2. svetovni vojni v Slovenskem kulturnem umetniškem društvu Simona Gregorčiča.
Od uradnega priznanja dalje se je dejavnost GŠ pospešeno širila in razvijala. Od začetnih treh instrumentov (klavir, harmonika in violina, sem pa tja tudi kako pihalo in trobilo) se je število instrumentov povečalo na 17 različnih instrumentov in petje. Pouk je na začetku potekal le v Tolminu, kjer se je lokacija spreminjala. Največ časa je glasbena dejavnost preživela v Šolskem centru Vojvodina, kamor je bila interventno preseljena jeseni leta 1977, saj je bila prejšnja stavba zaradi potresa prehudo poškodovana. Center je bil načrtovan le za osnovno šolo, gimnazijo in vrtec, nakar so dodali še štiri manjše kabinete za potrebe GŠ. V organizacijskem pogledu je bila takrat šola enota pri OŠ Franceta Bevka Tolmin.
Pomemben korak za GŠ se je zgodil na pobudo kolektiva in ob soglasju ustanoviteljice Občine Tolmin. 1.1.1993 je Glasbena šola Tolmin postala samostojni javni zavod. V tem času je šola razširila svojo dejavnost še na dislocirane oddelke v Bovcu in Kobaridu (v šolskem letu 1969/70) in v Podbrdu (šol.l. 1977/80) ter Mostu na Soči (šol.l. 1980/81).
Število učencev individualnega pouka se je od začetnih 63 spustilo na 30 v šol.l. 1960/61, nato pa vsa leta naraščalo do sedanjih 222 učencev. Tudi število učiteljev, ki so poučevali, se je iz skromnih štirih povzpelo na sedanjih 29, ki so na GŠ zaposleni polno, polovično ali poučujejo kot zunanji sodelavci.
V dobrih šestdesetih letih obstoja šole si je krmilo zamenjalo precej ravnateljev. V prvih desetih letih se jih je zvrstilo pet, v naslednjih šestnajstih letih štirje, v zadnjih 35-ih letih pa sta šolo uspešno vodila Pavle Kalan (11 let) in Slavica Mlakar (21 let). Kalan je razširil nabor instrumentov in skupinskega pouka, Mlakarjeva pa je skrbela za pridobitev strokovno usposobljenega kadra, kar se je odražalo na ponovni oživitvi dela Pihalnega orkestra Tolmin, ustanovitvi jazz orkestra ter šolskega godalnega in harmonikarskega orkestra. Ob prizadevanju mentorjev je njen trud imel učinek tudi na številu učencev, ki so se udeleževali tekmovanj in se odločali za nadaljnje glasbeno šolanje. Veliko truda je vložila v realizacijo njene dolgoletne želje – poiskati ustrezno rešitev za boljše pogoje dela in primerno opremljene prostore za glasbeno dejavnost. Le ta je v obliki nove stavbe ugledala luč sveta januarja 2010 in bila uradno predana svojemu namenu v začetku maja. Da imajo učitelji in učenci boljše pogoje za delo, gre zahvala tudi Občini Tolmin in pristojnim ministrstvom.
V vseh letih delovanja je bila GŠ nepogrešljiva v kulturnem utripu krajev, kjer je delovala. Vrstili so se šolski, javni in tematski nastopi, sodelovanja z ostalimi javnimi zavodi, društvi, organizacijami na Tolminskem, aktivno sodelovanje v ZPGŠ in ZSGŠ.
V zadnjih letih veliko truda vlagamo v promocijo šole: na dneve odprtih vrat vabimo predšolske otroke, ravno tako organiziramo nastope za varovance vrtca. Na koncertnih ciklusih promoviramo naše nekdanje učence, ki jim je glasba postala življenjska sopotnica. Širšo publiko vabimo v naše prostore tudi s koncerti orkestrov (že naštetim sta se v šol.l. 2013/14 pridružila še Mladinski pihalni in kitarski orkester) in ponudbo prostorov za organizacijo drugih dogodkov.
V delovnem in ustvarjalnem kolektivu, katerega vodstvo je v šol.l. 2011/12 prevzela Maja Klanjšček, ne zmanjka idej in volje za nove podvige. Zato se ni bati, da bi v najmanjši GŠ na Primorskem tudi v prihodnje ne skrbeli za odkrivanje in vzgojo mladih glasbenih talentov.

Avtorica: Maja Klanjšček

Vir: Zbornika GŠ Tolmin ob 50. in 60. letnici